Mnenje o uporabnosti in koristnosti ekološkega bio orehovega olja

Strokovnjaki za prehrano štejejo vsa olja med maščobe in posvečajo pozornost predvsem temu, ali vsebujejo nasičene ali nenasičene maščobne kisline. Nasičene maščobne kisline so znane kot povzročitelj srčnih bolezni, ker povečujejo količino holesterola v krvi.

Nenasičene maščobne kisline veljajo za zdrave. Na splošno vsebujejo živalske maščobe pol nasičene in pol nenasičene maščobne kisline, medtem ko imajo rastlinska olja več nenasičenih maščobnih kislin.

Orehov plod je bogat z nenasičenimi maščobnimi kislinami, beljakovinami in vitaminom E. Orehova jedrca so zelo hranljiva. Iz njih se pridobiva olje, ki je večnamensko uporabno. Maščobe so za telo pomembne, ker predstavljajo energijski material (na enoto dajejo dvakrat več energije kot ogljikovi hidrati). Poleg tega zagotavljajo v njih topne vitamine (A, D, E in K) in maščobne kisline, ki jih telo nujno potrebuje, a jih samo ne more proizvesti. Maščobe v prehrani izboljšujejo vsebnost, vonj in okus živil. Dajejo tudi trajnejši občutek sitosti, saj je čas prehoda mastnih živil daljši.

Trde maščobe (masti) in olja imajo enako osnovno kemično sestavo, toda različne fizikalne lastnosti. Masti so na sobni temperaturi trde, olja pa tekoča. Vse maščobe so sestavljene iz glicerola in nanj vezanih maščobnih kislin, ki pa so zelo različne.

Glede na njihove kemične vezi razlikujemo nasičene (v molekuli imajo samo enojne vezi) in nenasičene (v molekuli imajo eno ali več dvojnih vezi) maščobne kisline. Po številu dvojnih vezi pa razlikujemo enkrat nenasičene maščobne kisline. Enkrat nenasičene so najpogostejše v rastlinskih oljih in telesu najmanj škodujejo. Tudi večkrat nenasičene maščobne kisline se nahajajo v večji meri v rastlinskih oljih. Za zdravje so bolj priporočljive maščobe, ki vsebujejo čim manj nasičenih in čim več nenasičenih (posebno enkrat nenasičenih maščobnih kislin).

Maščobe se v prehrani pojavljajo v vidni in nevidni obliki. V vidni obliki so kot olje za kuho in zabelo ter kot del mesa ali mesnega izdelka, v nevidni obliki pa v siru, jajčnem rumenjaku, čokoladi, omakah, ocvrti hrani itd. Živila živalskega izvora vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin, ki so škodljive, ker pripomorejo k nastanku ateroskleroze (poapnitev ožilja). Poleg tega je v teh živilih tudi holesterol, ki koncentriran pospešuje proces ateroskleroze. Vnos holesterola lahko zmanjšamo s pravilno izbiro živil in ustrezno pripravo jedi. Največ holesterola vsebujejo mastne vrste mesa, maslo in jajčni rumenjak. Holesterol je sestavina živil živalskega izvora, medtem ko ga v živilih rastlinskega izvora ni.

Med živila brez holesterola spadajo tudi vsa rastlinska olja. Tudi holesterol povečuje nevarnost za pojav ateroskleroze in njenih zapletov, kot sta srčna in možganska kap. Na zvečanje njegove ravni v krvi ne vpliva le uživanje živil z vsebnostjo holesterola, ampak tudi nasičene maščobne kisline v prehrani.